gladi

Tole napisal približno leto nazaj.Danes čisto ponesreči odkriv tale zapis, ki mi je res všeč.

Vrjamem da sem sanjač, vrjamem da so me sanje ponesle daleč stran.Kdo ve kam, morda v svet iluzij, svet popolnosti,polnega ljubezni in prijatelstva?
Sanje so me ponesle v svet kjer ni črne kronike, ni osmrtnic, ni družinskega trpljenja in norenja za idealom popularnega življenja.

Ta svet ne pozna otroških solz, otroškega trpljenja in ne pozna borbe za svoje laste golo preživetje.
V tem svetu ne primakuje materjalih dobrin, tuakj ni neenakosoti med ljudmi, tukaj ne primakuje družinskega zavetje in topline matere.
Tukaj ni ločitev, tukaj ni družinskih tragedij,tukaj ni sirot, ne izkoriščenih otrok.
Tukaj ni alkohola, drog in ostalih zasvajajočih substanc.
Tukaj obstaja samo neizmerna sreča in ljubezen.
Tukaj smo vsi lepi, vsi drugačni,vsi zanimi.Vsi smo suhi, brez problemov, brez težav, z zvesto družino in prijatelji.
To je svet kjer ni razočaranja, ni zlomljenih src.Obstaja samo večna ljubeezn ter večno življenje.

Ampak ta svet so samo sanje…

Je tvoj pogled res tako prazen in neznan?

Je res tvoj sij tako daleč stran?

Ko te pogledam zdaj,

Se mi zdiš kot uganka brez dna,

Še pred kratkim bila fontan prekletih iluzij in sanj.

Kod da te nebi več poznal,

Ker tvoja duša se mi zdi tako preprodana,

ampak ko spregledam si rečem:

« saj ne more bit res, včasih lepota zdaj črn si cvet«

————————————-

Molim Boga, da prideš varno domov,

Čeprav v zavetje mor in mrtvih pogledov,

Ki se zdijo kot brezno umorov.

Molim da ne zaideš tja,

kamor tisoči so šli,

in kjer ni več poti nazaj.

V zgodbo upa in joka,

prekletih obljub

in borb za življenje,

pluvanja v upanje sveta.

Varuj se deklina »moja«.

———————-

Če če kdo vpraša,

kaj če se vrne h tebi nazaj,

Ga pogledam z mrkim obrazom,

In odidem v svojo stran.

Namreč žile polne metadona,

Hrepenijo po heroinu iz tvojih ran.

Vedi, življenje si mi rešila in

ga hkrati potegnila s teboj stran….

Get up, get out, get away from these liars
‘Cause they don’t get your soul or your fire
Take my hand, knot your fingers through mine
And we’ll walk from this dark room for the last time

Snow Patrol- Open your eyes

Včasih  zveza besed pove več kot karkoli.Marski kdo obupa na poti življenja, ampak predvsem,  nekdo je rekel,  da vse te tamale težave. ki nam prinašajo “konec sveta”, ko odrastaš se samo  zdijo bežni spomini. Odkriješ kaj prazaprav je življenje in da vsako žalostno srce ne umre če ji spodleti na poti. Bom verjel mamam ter starim staršem. Življenje je lepo dokler si mlad. Saj pretvarjamo se da je.

Kam gre ta mladina ja,  čeprov kakor slišim blogarji, jah očitno so prevej “otroci cvetja”. Mislim otroci mariuhane..To le ti na ne najmlajše blogarje. Fotre skor!

Pa babi prav da se mladi sam še gonmo pa pijemo, ah  očitno generacija zadnje “juge” pozabila.Pišem predvsem, čustvem, zaradi tega ker sem rahlo okajen. Pa dobro jutro.

Creedi so fajn, ampak le malo ljudi jih pozna. Na žalost že razpadli… če se ne motm leta 2005 ter so tudi podali izjavo da ne obstaja nebena možnost vrnitve.

Včeraj bil v bljižnji knjižnici,  res rad grem v njo.Vsa velika, vse novo, če odšteješ nek čuden folk kater zahaja vanjo. 30 letni moški na otroškem odeklu ždi na računalniku, in to kar precej časa. Zraven pa skos nekaj opazuje, ah ja.

V knjižnici majo zelo vredu urejen del v katerem lahko prebiraš izbrane kjnige.Zadnič potegnil ven knjiga Jezdeci od Tima Winton. Izbral sem jo laično, ker jaz pa knjige ne gremo skupaj, ampak vsake toliko časa me pograb želja po branju. Pa še to sem jo pobral na kotičku kamor zlagajo najbolj brano čitivo, pa pač poskušal srečo, kakšna bo knjiga.

Zasledil sem še neko knjigo, sicer nevem niti naslova, niti avtorja ampak sem si pa prepisal citat iz zadnjega dela knjige. No  par besed sem izpustil, da se sklada samo s temo.

Kdaj se je pravzaprav začela igra med mano in njo, v kateri sva se oba bližala drug drugemu po prstih, z zadržanim dihom, vedno proti vetru, nikoli pa z vetrom?

Za avtorja vem da je Poljak, opisuje pa  nekega žida, ki je izstopal iz družbe, ker Polska postala izjemo katoliški narod.

Me pa zanima, zadnjič na hitro pregledal neko  knjigo, katera je  izšla   kot nekakšno avtobiografsko delo nekega učiteljai. Je pa z prejšno knjigo zelo zaslovel. Za avtorja vem da je Irskega rodu, sicer rojen v ZDA, preseljen na Irsko pa potlej spet nazaj v ZDA, kjer je postal učitel na srednji šoli.Kot je sam zapisal je zaslovel zelo pozno, pri 48, torej zdaj more biti že kar nekaj čez 50 let.Kdo pozna?

Ura je nekaj čez  11, z večer seveda.  Na mojih zvočnikih se vrti Clapton sicer s svojo izvedbo  Knockin’ on haven’s door. Iz albuma time pieces.Zadjem času zelo navdušen nad Claptonom, predvem bluzevskem delu Claptona.Oče kar ne more verjet  kar poslušam, čerpov on verjetno pozna par  pesmi in misli da je bil idol njegove mladosti. Kar seveda ni mogel biti edino če ga je pri 9 že poslušal…

Sem pa jezen nase. In to kar precej, v nekaj sem se zapičil vendar nisem tega do konca  uresničil.   Hm, v nekaj, bolje rečeno v nekoga. V njo. Okej vem, sem še vedno v puberteti čeprov počasi prihaja h koncu in si mislite kaj je to ljubezen. Ampak na človeka se tako ali drugače precej navežeš. Vglavnem problem je v tem da najberš bivši partnerji ne ostajajo  v stikih, niso prijatelji. Po večini verjetno, vendar pri meni je problem. Okej s  Njo sva šla narazen, seveda tipično ponujenje da bova prijatelja in bla bla ampak seveda človek okloni. Je bilo pozabljeno, dokler spet hote biti nekaj v stikih in  so se počas spet zbliževala, a na koncu me je ohladila kot hladen tuš. Pristaneš na realnih tleh in  greš naprej  z življenjem, prekineš ponovno stike. Na kar na vsake par mesev se zgodi identična zgodba, do letošnjega poletja. Kjer sva se pa očitno res preveč zapletla, ampak nekak ona hoče da sva samo priajtelja. Nevem zakaj neki sil vame. Ampak problem je da tudi zarad ostalih okoliščin preveč nanjo navezu, in je problem. Nekak se čisto ohladila, ampak človek ne ve kaj nej. Al nej se jezi, al nej se sekira al pa enostavo zbiše s svojega sveta. In jezn sem na to da sem že prekinu stike, a problem čez par dni spet rekel da nej probava bit prijatelja. Ampak se pa spet  zavedan da je bila to napaka.Zmendeno ane?

Povedal nič pametnega, razkril del življenja. Vsebina je nepomembna.No nauk te zgodbe, nekateri gremo tudi večkrat kot ekrat na led. Heh.

lp, G.

Torej začel sem popolnoma  na novo ustvarjati blog. Prejšnih letih sm se na različne načine trudil, kako bi na blog privabil bralce, kako bi pisal o različnih   stvareh.Seveda kot vsaka stvar zapadla, pridejo druge obveznosti, pride drug letni čas, pridejo novi ljudje, dobri prijatli grejo.

Vglavnem odločen sem da se bom vrnil h bistvu bloga- internetni dnevnik.To bo “plac” kjer bojo lahko počivale moje misli,  kakor pravi Trkaj, da se prelijejo misli iz lista na papir.No, ne dobesedno.